9. razred

V zadnjih desetletjih so se v tujini pa tudi pri nas uveljavili stripi, ki vsebino črpajo iz klasične literature. Za podlago vzamejo osnovno zgodbo, a jo na vizualen način prikažejo in ji dodajo tudi specifičen jezik, ki literarno predlogo ne samo dopolni, temveč tudi nadgradi. Zgodba je lahko skrajšana ali podana v celoti, s tem da je spremenjena tako, da je večina vsebine podana prek dialoga izpisanega v oblačkih. S skovanko risoroman poimenujemo roman prikazan v stripu (tu je literarna predloga lahko tudi povsem izvirna), vendar forma stripa v povezavi z literaturo ni rezervirana le za daljše forme. Na ta način lahko svojstveno prikažemo svoje doživetje poezije, pregovorov in krajših literarnih del.

Znamenita je knjiga striparjev na čelu z Tomažem Lavričem Slovenski klasiki v stripu, v kateri so s dobro mero humorja upodobili znana dela in odlomke iz slovenske literature ter življenja literatov. Boštjan Gorenc – Pižama skupaj z znanimi slovenskimi ilustratorji v zadnjih letih v strip preoblikuje literarna dela z namenom, da jih prek forme stripa približa otrokom in mladostnikom, knjigo Ivana Cankarja, Moje življenje je denimo humorno predelal in ji podelil posodobljen naslov Moj lajf. Izdal je tudi knjigo Reformatorji v stripu, s katero je želel prikazati zgodbe začetnikov slovenske besede.

Ko se vizualna in literarna umetnost združita sovplivata ena na drugo, kot pri knjižnih ilustracijah pa tudi tu ne gre za to, da bi strip na dobeseden način upodobil in zvesto sledil poteku zgodbe, temveč se s formo stripa tudi sama literatura stilsko spremeni, seveda pa jo tudi doživljamo drugače. S humorjem nam lahko približa literarna dela, ki bi nas sicer težje pritegnila, v svet literature nas vpelje na zanimiv in razgiban način.